ČE BI KRUH PEKLI MLADOLETNI OTROCI - BI GA JEDLI?

Posted by titera (titera) on Sep 12 2014
TITERA razmišlja >>

 

Danes ne morem mimo vse več člankov, ki se pojavljajo v različnih medijih na temo Oblačil in Tekstilij kje in kdo jih izdeluje. V ospredje prihajajo negativni vplivi, ki škodujejo našemu zdravju, toda nobenih sprememb ni videti. Trgovine s »takšno« robo so še vedno polne, nekateri trgovci si med rokovanjem s »takšno« robo natikajo rokavice, drugi na škodljivost niti ne pomislijo.

 

Pred časom sem brala članek z naslovom »Koliko otroških solz in strupa je na vaši majici?«. Avtorica prispevka Katerina Vidner Ferkov je o tem pisala v Delu (1.9.2014) in to ravno na prvi šolski dan, ko so otroci odeti v nova oblačila ponovno prestopili šolski prag. Med veselim nakupovanjem zadnje dni počitnic ni nihče pomislil na strupene snovi, ki so mogoče v barvitih izdelkih, prav tako je le redke zmotil močan vonj po formaldehidu ob prihodu v trgovino, kjer so ravnokar raztovorili in na police naložili »takšno« robo. Morebiti je tudi kak trgovec z vsako odprto embalažo vdihnil vonj po kloridu, nevezanih barvilih, in morebiti še kakšni drugi kemični spojini. NIHČE se ni vprašal KDO jih je naredil in seveda KJE.

 

Poleg članka je bila objavljena naslednja slika:

 

 

Enostavno ne morem članka samo prebrati in vsebine ne komentirati z vami, bralci bloga Bogastva zdravja. Kot zapisano: ….Komaj enajst lest stara Halima iz Bangladeša je morala v tovarni, kjer izdelujejo spodnje perilo Hanes, dokončati 150 kosov spodnjega perila na uro…

 

Vsebina celotnega članka je privedla do mojega današnjega naslova. Vem, da se ne sliši/bere lepo in prijazno, vendar naj postane izziv slehernemu bralcu. In res, vsak pri sebi lahko odgovori na vprašanje ali bi pojedel žemljice ali kruh, ki bi jih spekel enajstletni otrok? Da, ravno to je toliko bolj izpostavljeno, ker je večini samoumevno, da v določenem geografskem okolju delajo že otroci, medtem, ko v našem življenjskem okolju od toliko starega otroka večina niti ne pričakuje, da si sam pospravi majico v omaro? Niti oblačila, ki imajo mesto v šolskih garderobnih omaricah…

 

Spoštovani bralci, vem, da niti vsi skupaj delovnih navad in izkoriščanja v tekstilni industrializaciji po svetu ne bomo spremenili. Lahko pa spremenimo odnos do oblačil tam kjer smo, v svojem okolju; lahko spremenimo odnos do tistih, ki delajo v tej panogi v naši okolici in na ta način podpiramo lokalno izdelavo, tudi Oblačil.

 

Dr. Daniela Zavec Pavlinić

objava: portal BOGASTVO ZDRAVJA

Last changed: Jun 15 2016 at 3:46 PM

Back

Comments

No comment found

Add Comment

TITERA, tehnično inovativne tehnologije, d.o.o.

Obrtna ulica 40, 9000 Murska Sobota

+ 386 31 307 728

info@titerad.com