OBLAČILA ZA ZDRAVJE: Lan (včasih) tudi v oblačilu

Posted by titera (titera) on Jul 09 2014
TITERA razmišlja >>

 

Mogoče gre za nezavedno dejstvo, toda oblačila (in drugi tekstilni izdelki) so na tretjem mestu na seznamu tedenskih/mesečnih/letnih potreb po izdelkih, ki jih kupujemo. Takoj za hrano in pijačo. Pa vendar se velikokrat kaj veliko pozornosti pri izbiri neoporečnih tekstilij ne posveča. K temu pripomore še industrializacija oblačil današnjega časa, ki nima meja in posegamo po (ne)zdravih izdelkih, katere uporabljamo krajše časovno obdobje – tudi samo eno sezono in jih zavržemo. Na negativne učinke (alergije, dermatološka obolenja, prenos okužb ipd …) večina niti ne pomisli.  Le zakaj bi bilo drugače z oblačili, ko pa je z vsemi ostalimi potrošnimi izdelki podobno?

 

Toda nekoč, pred davnimi časi, so ljudje na oblačila gledali drugače. V izdelkih, ki so jih obkrožali in jih uporabljali vsak dan, so poleg zaščite z oblačili pred zunanjimi vplivi (mrazom in vročino) iskali tudi zdravilne učinke. Zdravilne učinke iz narave, iz rastlin in dalje iz vlaken v oblačila in na telo. Ena izmed zelo znanih kulturnih rastlin, ki se je gojila tudi v Sloveniji je bil lan in z njim so se izdelovala lanena vlakna in lanena »platna« z vrsto pozitivnih lastnosti. Ročno tkano laneno platno je bilo na otip sicer precej grobo. Prednost tega grobega otipa pa je bila v tem, da so se med nošenjem s kože pobrale odmrle celice in koža je postala gladka brez kozmetičnih preparatov. V takšnih oblačilih so tudi spali in jih nosili skozi cel dan. Seveda, vse to je bilo uporabno in v rabi pred približno 100 leti, ko tudi kozmetičnih preparatov ni bilo na voljo. Takratna oblačila, izdelana iz ročno tkanega lanenega platna v svoji surovi barvi (niti beljeni niti barvani), so bila krojena precej široko in so s tem zagotavljala udobno nošenje in hkrati hladilni efekt v vročih poletnih časih. Saj pravijo, da je zrak najboljši izolator v oblačilnem sistemu. Takšno oblačilo je uporabniku dajalo občutek hladnega. V tistih časih ni bilo množice tekstilij med katerimi bi morali izbirati glede barvitosti in modelov, pa tudi o negativnih vplivih barv in drugih substanc na kožo ni bilo potrebno skrbeti. Potrebno je bilo le poskrbeti za dovolj veliko njivo na kateri so lan gojili in za pridne roke, ki so rastlino znale »predelati« v uporabna vlakna in platno.

 

Danes se seveda takšno delo na »splača« in smo izpostavljeni množici tekstilij, kjer lan ni najbolj priljubljeno »platno«, saj je vzdrževanje morebiti za nekatere malo bolj zahtevno v primerjavi z ostalimi materiali. Današnji lan se tudi zelo mečka, saj je gosto tkan, kar pomeni, da med prepletom niti v tkanini ni dovolj prostora za »gibanje« niti. Tudi gibljivost vlaken v ročno izdelanem lanenem platnu je zelo prekašala današnje laneno »platno«, kar pomeni da se takšno platno tudi ni zelo mečkalo. Pa vendar ga »industriji« ni bilo vredno ohranjati skozi leta. Danes ga iščemo in ohranjamo njegove zametke, skoraj da spada med kulturno dediščino, kljub številnim pozitivnim lastnostim. Mogoče se bo tudi ta kulturna rastlina prebila v ospredje, vzporedno s ponovno oživitvijo samooskrbe z oljnicami, kamor spada tudi lan s svojimi semeni in vlakni.

 

In ko bomo pripravljeni tudi pri nabavi oblačil pomisliti tudi na zdravilne učinke, bomo primorani poiskati še znanje za pridobivanje lanu in predelavo vlaken v platno.

 

Dr. Daniela Zavec Pavlinić

objava: portal BOGASTVO ZDRAVJA

Last changed: Jun 15 2016 at 2:15 PM

Back

Comments

No comment found

Add Comment

TITERA, tehnično inovativne tehnologije, d.o.o.

Obrtna ulica 40, 9000 Murska Sobota

+ 386 31 307 728

info@titerad.com